Maškare

Starodavni običaj pustovanja izhaja iz kmečkega okolja, kjer so se v maškare lahko oblekli le vaški fantje. Pustno norenje jim je omogočalo, da so skriti pod masko, lahko počeli skorajda vse, česar sicer ne bi smeli.

Maškare tekajo, poskakujejo in so neme, če pa katera že govori – šepeta ali govori s spremenjenim glasom. Pod masko je človek čisto drugačen; po nenapisanih pravilih praviloma igra popolnoma drugačno vlogo, kot pa jo živi v vsakodnevnem življenju.

Tako je imelo na podeželju »šemljenje v času Pusta« veliko obredno funkcijo. Ljudje so namreč verjeli, da če maškare pridejo v hišo, prinesejo srečo v družino in dobro letino na polje; poleg tega pa naj bi maškare tudi odgnale zimo in slabe dogodke, ki bi se utegnili zgoditi v tem letu. Na pustni torek zvečer maškare v vsaki hiši plešejo poseben ples »za debelo repo«. Več kot je maškar, bolj bo repa obrodila.

Posebno zanimiv je njihov ples. Maškare najprej plešejo same med seboj, na koncu pa se razigrano zavrtijo še z živahnimi dekleti, da se njihova široka in dolga krila dvigujejo visoko v zrak.

ŠTAJERSKI PLESI
Milica, Pobreška, Ples za debelo repo, Zibenšrit, Ples s klobukom