Po Sloveniji

Pojem ljudskih plesov pomeni plese, ki so za določeno obdobje značilni za najširše plasti ljudstva. Ljudski plesi pogosto ohranjajo tudi značilnosti, ki so imele nekoč magičen in obredni pomen. Izvirajo iz izročila, ki je podedovano iz davnine in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti prevzemnika. Slovenski plesi so do današnjih dni doživeli pester in živahen razvoj, predvsem v novejšem času, ko je naraslo zanimanje za ljudsko življenje. Ljudje ljudski ples največkrat imenujejo kar »folklora«, ker ga vidijo le v izvedbi folklornih skupin.

Kot na drugih področjih slovenske folklore vidimo tudi pri naših plesih značilne prehodne oblike, ki kažejo, da leži slovensko ozemlje na prehodu iz kraškega v alpski svet. Ta gorski in hribovski svet često izmenjujejo ravninski predeli, ki prehajajo na severovzhodu v panosko nižavje, na jugozahodu pa padajo v obmorsko pokrajino. France Marolt je Slovence kot plesalce razdelil v tri skupine: gorjance, hribovce in poljance. Raziskave kažejo, da so plesali po vsem slovenskem narodnostnem ozemlju pravzaprav iste plese, vendar pa isti plesi niso tudi enaki, ampak lahko govorimo o razlikah med pokrajinskimi ali celo krajevnimi variantami.

Prav zato smo poskušali v enem spletu, z naslovom Po Sloveniji, prikazati in združiti različne slovenske pokrajine s pripadajočimi folklornimi kostumi, glasbo in plesom. Ponavadi je v ospredju nastopa celotna skupina, v našem primeru pa spodbujamo posamezne pare, da pokažejo plese in korake.

ŠENTJOŠKI PLESI (lokalni plesi)
Slovenskim mladenkam, Štajeriš

DOLENJSKI PLESI
Štajeriš, Šotiš

GORENJSKI PLESI
Mazurka, Zibenšrit

ŠTAJERSKI PLESI
Gospod-gospa, Ketn’ polka