Pust brez ……… ni pust

Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen.

Pust je masten okoli ust! Tudi običaj pripravljanja krofov smo ohranili vse do danes, čeprav so danes tudi krofi obilnejši in napolnjeni z okusno marmelado.  Eden izmed rekov, ki jih povezujemo s pustovanjem, pravi: »Za pusta morajo biti siti ljudje, živina in duhovi«. Ljudje so v starih časih verjeli, da bogato obložena jedilna miza kar kliče po rodovitni zemlji in bogatem pridelku. Tudi, če je bila pri hiši revščina, je veljalo, da se morajo ljudje v pustnem tednu dobro najesti. Pustu namreč sledi 40-dnevni post.

Ni povsem jasno, od kod izvirajo krofi. Medtem ko mnogi menijo, da so jih poznali že v antiki, so drugi prepričani, da krofi izvirajo z Dunaja. Slovenci smo njihovo ime zagotovo izpeljali iz nemške besede »Krapfen«. Menda o nastanku krofov obstaja tudi legenda, ki pravi, da je nesrečno zaljubljena kuharica testo za kruh namesto v pečico vrgla v vročo mast in tako so nastali krofi.

Tudi v povezavi s krofi obstaja rek, na katerega smo danes že pozabili, pravi pa tako: »Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!« In tako še danes velja, da je potrebno na pustni torek jesti obilno. Če smo še pred nekaj leti pripravljali prekajene krače, svinjske glave, svinjske juhe in krompirjeve solate, so se do danes ohranili zgolj krofi ali flancati, na tradicionalno kosilo pa kar nekako pozabimo.
(Sara Savec, Slovenski ljudski običaji: Pustovanje, revija Slovenec, 25.2.2021)

No, mi pa nismo pozabili. Folkloristke so napekle krofov, flancatov in buhteljnov za celo vas. In potem…………. smo po stari navadi……… KROFE POJEDLI, REBRA PA OBRALI 🙂